Sezono obdarovanja odpira Miklavž
Prvi otroke obišče Miklavž s spremstvom parkljev in angelov. Na predvečer svojega goda otrokom v košarah, nogavicah ali škornjih pusti darila. Tradicionalno jim prinese pomaranče, suho sadje, sladkarije in tople nogavice, kape, šale ali rokavice. Marsikomu pa prinese tudi kakšno igračo. Miklavž je sicer sv. Nikolaj iz Mire, škof iz 3. stoletja. Rodil naj bi se v premožni družini, a je vse bogastvo, ki ga je podedoval po zgodnji smrti staršev, razdelil revnim.
Za božič obdaruje Božiček
Božiček kot ga poznamo danes, je to postal šele v prejšnjem stoletju. Pred drugo svetovno vojno je božiček – Jezušček – na božični večer obdaroval otroke v mestih. Božiček kot ga poznamo danes, pa je začel postopoma nastajati v 17. stoletju, ko so ga v današnje ZDA prinesli danski priseljenci. Ta dobri mož je bil pravzaprav še sv. Nikolaj. V 19. stoletju je s v priljubljeni ameriški pesnitvi »Twas the Night Before Christmas« (Bila je noč pred božičem) nastopal (takrat še sv. Nikolaj) dobri mož, ki otrokom na saneh z vprego severnih jelenov prinese darila. Največ pa je za ustoličenje Božičkove podobe naredila Coca-Cola. Leta 1931 ga je upodobila v rdeče-beli opravi in z belo brado. In takšen je ostal do danes.
Z novim letom pride še dedek Mraz
Dedek Mraz pa je nastal v evropskem vzhodnem bloku, po prvi svetovni vojni. Po komunistični revoluciji v Rusiji praznovanje Jezusovega rojstva ni bilo več dovoljeno. Zato so ustvarili svojega dobrega moža, ki darila prinese za novo leto. Oblečen je v modro ali belo, darila pa pušča pod novoletno jelko in ne več pod božičnim drevescem. Po drugi svetovni vojni je tudi Slovenija kot del takratne Jugoslavije dobila svojega dedka Mraza. Podobo dobrega moža, ki stanuje pod Triglavom in otroke obdari za novo leto je leta 1952 oblikoval Maksim Gaspari. Dedek Mraz še ostaja del slovenske tradicije – otroke obdaruje doma, v vrtcih in na številnih decembrskih prireditvah.
