O (božičnih in novoletnih) smrekah in jelkah

Smrečice, smreke in jelke so posebej v ospredju decembra. Takrat se okitijo s pisanimi okraski in lučkami in postanejo eden od osrednjih simbolov božičnega in novoletnega časa. Pripravili smo nekaj zanimivosti o teh prazničnih drevesih.

Smreka – najbolj razširjeno drevo v Sloveniji

Smreke je bilo nekoč mogoče najti le v višje ležečih, gorskih in hladnejših delih Slovenije. V 19. stoletju pa so jo predvsem zaradi njenega lesa začeli bolj množično saditi tudi po drugih legah. Tako predstavlja več kot 30 odstotkov v slovenskih gozdovih. Sicer pa smreka zraste tudi do 60 metrov, njene iglice nas zbodejo, na vejah pa ostanejo kar med pet in sedem let. Najvišja smreka v državi in celo v Srednji Evropi je Sgermova smreka, ki raste na domačiji Sgerm v Zgornji Orlici v občini Ribnica na Pohorju. Sega kar 61,8 metra v višino. Ocenjujejo, da je stara okoli 300 let.

Jelka – pomembna članica slovenskih gozdov

Jelka je v slovenskih gozdovih precej bolj redka od smreke – predstavlja le 9 odstotkov dreves, ki pri nas tvorijo gozdove. Njene iglice so zaobljene in zato ne zbodejo kot smrekine, na vejah pa se obdržijo kar od 8 do 12 let. Je vir hojevega medu – hoja je namreč drug izraz za jelko – en čebelji panj lahko dnevno nabere tudi do 10 kilogramov hojevega medu. Najdebelejša jelka v Sloveniji raste v Beli krajini. Črmošnjiška jelka se ponaša s premerom 192 centimetrov in ima 602 centimetra obsega. Stara je približno 280 let. Najvišja v državi pa je Rajhenavska jelka v Rajhenavu v Kočevskem Rogu. Meri 55 metrov.

Foto: Pexels