Sneg ni bel
Sneg je pravzaprav prozoren. Belo barvo mu daje svetloba, ki se odseva od njega, saj številne ploskve snežink razpršijo svetlobo v različne smeri in tako razširjajo barvni spekter. Lahko pa na barvo snega vplivajo tudi drugi dejavniki. Prah, onesnaženje ali nekatere sladkovodne alge ga lahko obarvajo črno, oranžno ali modro.
Sneg res utiša svet
Ko zapade sneg se zdi, da v naravi zavlada posebna tišina in spokojnost. To vsekakor drži. Sveže zapadli sneg absorbira zvočne valove. Če pa se stopi in nato spet zamrzne, pa lahko led zvočne valove odbija, kar zvoku omogoča, da se širi bolj jasno in dlje.
Sneg je hladen … ali pač?
V snegu je od 90 do 95 odstotkov ujetega zraka, ki je odličen izolator. Zato se nekatere živali pozimi, da lažje prezimijo, zakopljejo globoko v sneg. In zato je lahko v iglujih, ki se ogrevajo s telesno toploto, tudi okoli 16 stopinj Celzija.
Neskončne oblike snežink
Na obliko snežink pomembno vpliva temperatura zraka. Pri temperaturi okoli -2 °C se oblikujejo dolgi, tanki, iglasti ledeni kristali, pri nižji temperaturi -5 °C pa nastanejo zelo ploščati kristali.
Vratolomne snežinke
Ko opazujemo sneženje, se zdi, da snežinke ležerno poplesujejo v zraku in nežno pristanejo na tleh. A snežinke lahko padajo tudi s hitrostjo 14 kilometrov na uro. Hitrejše so snežinke, ki med padanjem nabirajo vodo, na njihovo hitrost vpliva tudi smer vetra. Sicer pa snežinka za pod od oblaka do tal potrebuje približno eno uro.
Foto: Pexels
