Kako so se sani iz Sahare preselile na zasnežena pobočja

Decembra nas spremljajo podobe in voščilnice dobrih mož na saneh in otrok, ki s sanmi drvijo po zasneženih pobočjih. Sani nas spremljajo že tisočletja. In ne pojavljajo se samo v zasneženih krajih.

Sani so med prvimi v zgodovini uporabljali stari Egipčani. Izmislili so si namreč pripomoček, ki je drsel po puščavskem pesku in jim pomagal prevažati težka bremena.

V hladnih delih Evrope so bile sani nepogrešljive v vikinškem vsakdanu. Tudi tam so težke tovore lažje kot na kolesih po snegu in ledu prevažali na saneh. Vanje so tudi vpregali pse in severne jelene.

Sani so različne skupnosti skozi stoletja dodelovale in prilagajale tovoru, ki so ga prevažale, in opravilom, za katera so jih uporabljali.

V 15. stoletju pa so se po Evropi sani začele uporabljati tudi kot pripomoček za zabavo in rekreacijo. Najbolj so se za spuščanje po belih strminah začele uporabljati v 19. stoletju. Takrat so v znanem alpskem središču St. Moritz sankanje začeli ponujati premožnim turistom, ki so tam preživljali zimske dni.

Sankanje je postajalo vse bolj priljubljeno in poseglo tudi na športno področje. Tako so se razvile tudi bolj gibke športne sani. Leta 1955 so se v Oslu sankači prvič pomerili na svetovnem prvenstvu, leta 1964 pa se je sankanje pridružilo tudi olimpijskim športom. V Sloveniji so prvo tekmovanje v športnem sankanju organizirali na cesti med Ljubljem in Podljubeljem leta 1907, leta 1953 pa je nastala tudi Sankaška zveza Slovenije.

Foto: Pexels